S Šutarjevim zakonom nad "občutek nedotakljivosti", aktiviran tudi 37. člen zakona o obrambi

Vlada je na današnji seji soglasno potrdila tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je premier Robert Golob napovedal po tragičnem napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letni Aleš Šutar.

Šutarjev zakon prinaša ukrepe na področju notranjih zadev, pravosodja, sociale in odvzema premoženja nezakonitega izvora. Spremembe mora po vladi potrditi še državni zbor, ki naj bi po Golobovih napovedih to storil do konca novembra.

Pred sejo vlade so podporo zakonu napovedali v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda. Kot smo poročali, so imeli v SD nekatere pomisleke, v Levici pa so do predlaganih ukrepov zadržani. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je dejal, da zakona "zelo verjetno" ne bodo podprli.

Ministra Levice podprla Šutarjev zakon, pri aktivaciji 37. člena zakona o obrambi pa sta se vzdržala

Vendar pa minister za delo Luka Mesec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac iz vrst Levice na seji vlade (ministrica za kulturo Asta Vrečko je bila zaradi dopusta odsotna) nista nasprotovala ukrepom iz Šutarjevega zakona. Še več, zakon sta podprla. Mesec je dejal, da so v Levici dobili zagotovilo, da bodo ob obravnavi zakona v državnem zboru ukrepe znova preverili z vidika spoštovanja človekovih pravic in načela sorazmernosti.

Poleg Šutarjevega zakona je vlada danes tudi aktivirala 37. člen zakona o obrambi, kar je prejšnji četrtek predlagal sekretariat Sveta za nacionalno varnost. Aktivacija tega člena bo na obmejnem območju v jugovzhodni Sloveniji omogočila vzpostavitev mešanih patrulj slovenske policije in vojske.

Mesec je pojasnil, da z Maljevcem temu ukrepu nista nasprotovala, ker da so se v koaliciji dogovorili, da pripadnikov vojske ne bo v romskih naseljih, ampak bodo na meji pomagali razbremeniti policijo. "V Levici zato nismo nasprotovali aktivaciji 37. člena zakona o obrambi, ampak smo se pri tem vprašanju vzdržali," je dejal Mesec. Kot je mogoče slišati v Golobovih krogih, naj vlada o napotitvi vojske v romska naselja sploh ne bi razmišljala.

Premier Golob: Šutarjev zakon v marsičem spreminja kaznovalno politiko

Predsednik vlade je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da Šutarjev zakon daje nekatere odgovore, kako povečati varnost v družbi, na kakšen način se spopasti s kriminalom ter kako zaščititi žrtve nasilništva, mladoletne žrtve in otroke mladoletnih mater na celotnem območju države.

Šutarjev zakon po njegovih besedah ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi. "Z dodatnimi varnostnimi pooblastili policiji želimo doseči, da se nezakonito orožje čim hitreje zapleni. Tukaj ne gre za vprašanje hišnih preiskav, ampak za varnostno vprašanje," je pojasnil premier Golob in dodal, da želijo policiji omogočiti, da lahko nezakonito orožje kjerkoli v Sloveniji zaseže takoj po njegovi uporabi.

Predsednik vlade je poudaril, da Šutarjev zakon v marsičem spreminja kaznovalno politiko. Sodniki bodo tako lahko odločali, kako bodo tehtali dokaze glede na težo kaznivih dejanj. "Spreminjamo tudi odnos do nasilništva. Do zdaj so predlog za pregon teh kaznivih dejanj morale podati žrtve, po novem pa se bodo ta kazniva dejanja preganjala po uradni dolžnosti," je dejal premier.

Po njegovih besedah je namen nove zakonodaje tudi preprečiti, da bi se nekateri posamezniki, ki serijsko kršijo zakonodajo, počutili nedotakljive. "Šutarjev zakon jasno določa, da pravico do otroškega dodatka uživa otrok, ne pa njegovi starši oziroma stari starši. Zato se mora v primeru, ko rodi mladoletna mati, v ta proces vključiti center za socialno delo, ki mora najti način, da bo otroški dodatek prišel v prave roke," je poudaril predsednik vlade.

"Občutek nedotakljivosti in nekaznovanosti bo izginil"

Centri za socialno delo bodo imeli po Golobovih navedbah možnost, da otroški dodatek izplačajo v naravi ali pa da v imenu otroka trajno razpolagajo z njim. "Te pravice se ne sme polastiti nekdo v družini, ki denarja ne bo namenil za otroka," je dejal predsednik vlade. Pri materah, ki so mlajše od 15 let, bodo morali centri za socialno delo vpeljati obvezno presojo možnosti odvzema novorojenčka in mladoletne matere z namenom njune zaščite.

Predsednik vlade je tudi dejal, da prejemniki socialne pomoči ne bodo več izvzeti iz davčnih izvršb. Bagatelna kazniva dejanja se bodo prekvalificirala iz kaznivih dejanj v prekrške. "Brezplačni obisk Hoferja bo zdaj kaznovan prekrškovno in se bo lahko izterjal z izvršbo na socialni pomoči ali pa se nadomestil z nadomestnim zaporom. Občutek nedotakljivosti in nekaznovanosti bo izginil," je dejal.

Če bo prišlo do izvršbe na socialni pomoči, bo otroški dodatek ostal nedotaknjen, se bo pa avtomatsko prenesel na center za socialno delo. "Oseba, ki ponavlja prekrške in ne more plačati glob, ne more biti med avtomatskimi prejemniki otroških dodatkov za svoje otroke," je pojasnil.

"Policija bo pripadnike vojske na pomoč lahko poklicala za zelo omejen nabor nalog"

Premier Golob je priznal, da je Šutarjev zakon nastajal v tesnih časovnih okvirih, a je poudaril, da razmere v jugovzhodni Sloveniji zahtevajo takojšnje in učinkovito ukrepanje. "Zaveza te koalicije je, da ščitimo človekove pravice znotraj obstoječih ustavnopravnih okvirjev. Temu smo posvetili vso pozornost. Če se bo izkazalo, da je mogoča kakšna drugačna rešitev, bomo z veseljem prisluhnili," je povedal.

Ukrepi iz Šutarjevega zakona bodo sicer različno časovno omejeni. Kaznovalni naj bi bili zaenkrat omejeni na dve leti, pri varnostnih ukrepih je to preizkusno obdobje eno leto, je dejal Golob in dodal, da se lahko omenjeni roki v parlamentarnem postopku še spremenijo.

Ko gre za aktivacijo 37. člena zakona o obrambi oziroma mešanih policijsko-vojaških patrulj na meji, pa je poudaril, da bo lahko policija pripadnike Slovenske vojske na pomoč poklicala za zelo omejen nabor nalog: "To se bo začelo izvajati v naslednjih dneh na podlagi načrta, ki ga je pripravila policija."

Po tragični smrti Aleša Šutarja je policistom z novomeške policijske uprave na pomoč priskočilo 40 policistov iz drugih delov države. Ti se bodo zdaj začeli vračati nazaj na svoje policijske uprave, nadomestilo pa jih bo 40 policistov, ki naloge opravljajo na državni meji s Hrvaško. "Ker se bo teh 40 policistov zdaj premestilo na teren v Novo mesto, bo na meji nastala kadrovska vrzel, ki jo bo s 40 pripadniki zapolnila Slovenska vojska," je navedel Golob.

Pripadniki Slovenske vojske v okviru mešanih patrulj ne bodo prisotni v naseljih in bodo delovali izključno na državni meji, je poudaril premier in dodal, da bo policija o potrebi po aktivaciji 37. člena zakona o obrambi poročala vsak mesec sproti.

Poklukar: Vstop policije v tuje stanovanje brez sodne odredbe izključno za zaseg orožja

Notranji minister Boštjan Poklukar, ki opravlja tekoče posle, je predstavil ukrepe Šutarjevega zakona, ki sodijo pod pristojnost notranjega ministrstva. Poudaril je, da se s predlogom zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti vzpostavljajo ukrepi, ki bodo poleg sprememb že nekaterih obstoječih zakonov prinesli pomembne dodatne ukrepe za učinkovitejše delovanje slovenske policije v primerih, ko je ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ljudi in tudi premoženje.

Eden od ključnih ukrepov novega zakona je vstop policije v stanovanje brez sodne odredbe. "Tukaj gre za varnostno pooblastilo policije. Predlog zakona namreč določa, da smejo policisti vstopiti brez naloga sodišča v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozna sredstva, da se zavaruje ljudi in se zaseže orožje. Gre izključno za zaseg orožja, vstop in pregled sta tako omejena zgolj na tiste prostore in vozila, kjer na podlagi prvih zbranih dejstev in okoliščin obstaja verjetnost, da je bilo skrito orožje," je poudaril Poklukar.

Policisti morajo obravnavano osebo še pred vstopom seznaniti z razlogi za vstop, razen v primerih, ko je treba ukrepati takoj in nepričakovano. Po vstopu in pregledu stanovanja ali vozila bodo morali policisti v 12 urah pripraviti poročilo za generalnega direktorja policije in za pristojno organizacijsko enoto ministrstva za notranje zadeve – direktorat za policijo in druge varnostne naloge, saj je direktorat neposredno odgovoren za nadzor nad policijo.

"Ta ukrep je nujen zaradi vse pogostejših primerov streljanja na območjih z večjo gostoto prebivalstva, ker povzroča neposredno nevarnost za življenje ljudi," je izpostavil Poklukar.

Policija bo na varnostno tveganih območjih lahko uporabljala tehnična sredstva

Šutarjev zakon policiji dodeljuje tudi pooblastilo za uporabo tehničnih sredstev na varnostno tveganih območjih. Kot je pojasnil Poklukar, predlog zakona uvaja novo pravno podlago za uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje, video in zvočno snemanje s strani policije za zagotavljanje javnega reda, preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj ali prekrškov ter identifikacijo storilcev.

Ukrep lahko pisno odredi generalni direktor policije ali direktor policijske uprave in lahko traja največ tri mesece, z možnostjo podaljšanja za največ tri mesece zaradi tehtnih razlogov. Posnetki, ki ne bodo uporabljeni kot dokazno gradivo, se morajo izbrisati oziroma najkasneje v 30 dneh.

Zakon uvaja še uporabo tako imenovane varnostne akcije, katere namen je preprečevanje in odkrivanje hujših kršitev javnega reda, kaznivih dejanj in hujših prometnih prekrškov. Varnostno akcijo lahko s pisno odredbo odredi generali direktor policije ali direktor policijske uprave, njeno trajanje pa je časovno omejeno na največ tri ure, v primeru kompleksnejših razmer ali večjega območja z varnostnim tveganjem pa lahko izjemoma traja do šest ur. Policisti lahko tudi pridržijo osebo, ki ovira izvedbo varnostne akcije, vendar le za čas, ki ne sme preseči njenega trajanja.

Šutarjev zakon ponovno uvaja avtomatizirano preverjanje registrskih tablic

Poklukar je dejal, da zakon ponovno uvaja avtomatizirano preverjanje registrskih tablic. Gre za ukrep, ki je že bil v veljavi leta 2018, a ga je ustavno sodišče takrat odpravilo. Policija bo imela tako možnost uporabe tehničnih sredstev za optično prepoznavanje registrskih tablic, njihovo avtomatsko obdelavo in primerjavo podatkov z določenimi evidencami, kadar bodo ogrožena človeška življenja ali zdravje zaradi orožja ali nevarnih predmetov.

"Sistem je prepovedano uporabljati za prepoznavanje obrazov in se ne sme uporabljati za splošni nadzor cestnega prometa. Ukrep se bo uporabljal samo na območjih, ki so prepoznana kot varnostno tvegana," je poudaril Poklukar.

Do sprememb prihaja tudi na področju gostinskih obratov, saj bo imela policija nova pooblastila za zagotavljanje in vzpostavljanje javnega reda v gostinskih obratih in njihovi okolici. Policisti bodo lahko osumljencu kaznivega dejanja ali prekrška ukazali, da se mora odstraniti z območja gostinskega lokala, v primeru, da je bil že obravnavan, pa mu lahko izdajo tudi prepoved približevanja gostinskemu obratu za dve leti. Če bo prišlo do množične storitve kaznivih dejanj ali prekrškov, pa bo lahko policija z ustno odredbo odgovorni osebi odredila takojšnje začasno zaprtje gostinskega obrata za največ šest ur.

"Predstavljeni ukrepi zagotavljajo nujno učinkovitost policijskega ukrepanja pri varovanju ljudi in premoženja, hkrati pa ohranjajo procesna jamstva posameznika in načelo sorazmernosti. Verjamem, da bodo vsi ti ukrepi skupaj preprečili, da bi se tragičen dogodek, v katerem je umrl Aleš Šutar, še kadarkoli ponovil. Verjamem, da bodo ukrepi v praksi tudi učinkoviti," je zaključil Poklukar.

Katič: Sodišča bodo lahko v posameznih primerih priznala tudi nezakonito pridobljene dokaze

Ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki opravlja tekoče posle, pa je dejala, da bodo lahko sodišča v posameznih primerih po novem priznala tudi nezakonito pridobljene dokaze. Poudarila je, da ima Slovenija po navedbah vrhovnega sodišča trenutno eno izmed najbolj strogih ureditev izločitve dokazov, zato so dokazi, ki so pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic ali zakonskih pravil, izločeni.

Predlagana sprememba po navedbah Katič uvaja metodo tehtanja, po kateri bi sodišče lahko v primerih najtežjih kaznivih dejanj uporabili tudi na nedopusten način pridobljen dokaz, če gre za zelo hudo kaznivo dejanje z najmanj osemletno zaporno kaznijo, in če bi bila popolna izključitev dokaza nesorazmerna glede na javni interes pregona. Rešitev sledi praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki dopušča uporabo dokazov pridobljenih na nedovoljen način, kadar to ne pomeni kršitve pravice do poštenega sojenja, je pojasnila Katič.

V izjemnih primerih bo za osumljence najhujših kaznivih dejanj možno podaljšati pripor z dveh na tri leta. Katič je poudarila, da bodo omejili pravico do brezplačne pravne pomoči v prekrškovnih postopkih v primerih, ko je prekrškovni organ izrekel globo do 300 evrov, pa tudi za povratnike, ki so v zadnjih treh letih že trikrat prejeli brezplačno pravno pomoč v prekrškovnih zadevah. Kot je dejala, pa se bo pomoč še vedno dodelila, kadar bi njena zavrnitev pomenila nesorazmeren poseg v pravico do sodnega varstva ter v postopkih nadomestnega zapora in mladoletnih prosilcev.

Katič je izpostavila tudi dopolnitve kazenskega zakonika, po katerih se za obdobje dveh oziroma treh let uvaja posebna ureditev, po kateri bodo določena kazniva dejanja preganjali po uradni dolžnosti. Gre za kazniva dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe in ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru. Poleg tega se za isto obdobje zaostruje kazni za kaznivo dejanje nasilništva. "Namen sprememb je okrepiti zaščito žrtev nasilja, zagotoviti učinkovitejši pregon storilcev in hkrati ohraniti sorazmernost kazenskega sistema," je dejala Katič.

Mesec: Centri za socialno delo bodo morali v teh primerih prevzeti začasno skrbništvo nad otrokom

Minister za delo Luka Mesec je po seji vlade pojasnil, da Šutarjev zakon prinaša štiri ukrepe s področja ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prvi se nanaša na zaščito mladoletnih mater in njihovih otrok. Kot je dejal Mesec, bodo centri za socialno delo (CSD) po novem morali po uradni dolžnosti vložiti predlog za presojo potrebnih ukrepov, kadar gre za mater, mlajšo od 15 let.

Ob tem bodo lahko CSD-ji predložili sodišču sklep za presojo potrebnih ukrepe z vidika zaščite koristi otroka. CSD bo v postopku moral prevzeti začasno skrbništvo nad otrokom in razpolaganjem z otroškimi dodatki, kar pomeni, da z otroškimi dodatki ne bo razpolagal družinski član, temveč socialni delavci, namenjeni pa bodo izključno koristi matere in otroka.

Hkrati bodo začasno prevzeli skrbništvo nad otrokom in razpolaganje z otroškimi dodatki, da bodo ti namenjeni izključno koristi matere in otroka. V skrajnih primerih, ko bo ugotovljeno, da so življenjski pogoji matere in otroka popolnoma neprimerni ali pa da sta žrtev zlorab, ju bo mogoče umakniti v varno hišo.

Drugi ukrep predvideva možnost zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Po besedah ministra za delo gre za ukrep, ki je namenjen storilcem, ki zlorabljajo sistem. "Denarna pomoč ni brezpogojna. Tako kot pri iskalcih zaposlitve, ki večkrat zavrnejo delo, bo socialna pomoč začasno ukinjena tudi pri storilcih kaznivih dejanj," je poudaril Mesec.

"Če želimo presekati začaran krog revščine, bomo morali iskati poti za zaposlovanje Romov"

Tretji ukrep uvaja možnost, da od socialnih transferjev izterjajo globe za prekrške, vendar le pri ponavljajočih se kršiteljih. Izterjava bo mogoča šele pri četrtem prekršku v dveh letih in zgolj od tistih socialnih transferjev, ki prizadenejo storilca prekrška in ne njihovih družinskih članov. Tako izterjava ne bo mogoča na primer z naslova otroških dodatkov.

Kot je dejal Mesec, ukrep ne sme prizadeti otrok, vendar mora imeti država mehanizem za odziv pri starših, ki kljub večkratnim prekrškom ostajajo nekaznovani. V takih primerih bo center za socialno delo presojal tudi, ali je tak starš še sploh primeren za razpolaganje z denarjem otroškega dodatka.

Kot četrti ukrep, ki spada pod ministrstvo za delo, Šutarjev zakon uvaja javno delo in vključevanje romskega prebivalstva vanj. Luka Mesec je dejal, da bodo morale občine, ki prejemajo dodatna sredstva zaradi romskih naselij na njihovem območju, odslej morale vsaj deset odstotkov javnih del nameniti zaposlovanju romskega prebivalstva.

"Če želimo presekati začaran krog revščine, bomo morali iskati poti za zaposlovanje Romov, moramo jim zagotoviti priložnosti za delo," je poudaril minister iz vrst Levice. Ob tem je še napovedal, da bo vladi znova predlagal tudi ureditev pravnega statusa romskih naselij z namenom lastništva in legalizacije bivališč. "Človek, ki ima lastno hišo, lastno premoženje, nosi precej drugačno odgovornost do države, do družbe okoli sebe, kot pa nekdo, ki nima ničesar," je zaključil Mesec.